Novice

Škoromati so tradicionalna pustna maska Brkinov, katere izvor sega daleč v 14. stoletje. Leta 1340 je namreč mestni svet v Čedadu izrecno prepovedal pojavljanje na ulici v obleki škoromata. Škoromati tako veljajo za najstarejše maske na Slovenskem, po nekaterih virih naj bi se v Brkinih prvič pojavile pred 700 leti.

Po razlagi slovenskega etnologa dr. Nika Kureta, naj bi se izraz "scaramatto" v pisnih virih pojavil že leta 1228, ko so Brkini mejili na ozemlje oglejskih patriarhov. Domačini so takrat najprej poznali lik scaramatta, kasneje pa je izraz postal ime za vse maske. Po Kuretovi razlagi naj bi beseda izhaja iz nemške besede "scharwachter" - nočni čuvaj. 

Škoromatenje se začenja 26. decembra, ko se fantje zberejo v vaški gostilni, kjer »odprejo račun« na katerega pijejo vse do pusta. Takrat račun pokrijejo s tem kar so dobili na »poberiji«. Na isti večer si razdelijo vloge in začenjajo pripravo na pust.

Poberija se vedno odvija na pustno soboto. Povorka obhodi celotno vas, ta se vije od središča vasi pa do najbolj oddaljenih hiš. Poberini so edine odkrite maske in tudi edini, ki vstopajo v hišo. Domačini tako vedo, koga spustijo v hišo. Darovi so se s časom spremenili. Če so včasih poberini uglavnem dobivali klobase, panceto, ocvirke, vino in druge domače dobrote, danes največkrat dobijo denar. Darove največkrat prejemejo od gospodinje, ki se ji zahvalijo in zaželijo dobro letino in srečo. Tačas se ostali škoromati raztepejo po vasi in zganjajo razne norčije. Škoromati so v času pusta strah in trepet za neporočene punce in otroke. Ti vreščijo in bežijo po vaških cestah Brkinov, za njimi pa se podijo škoromati, ki v spremstvu škopita, poberina, godcev, pepeljuharja,  cunjarja, »ta zelen'ga« in drugih ohranjajo bogato ljudsko tradicijo. Škopit s svojimi kleščami ujame izzivajoče otroke ali punce, škoromat z zvonci pa jih namaže s sajami, ki simbolizirajo plodnost. Škoromati v vas prinesejo srečo in veselje, škopit pa s svojo grozljivo podobo odganja temne sile narave.