|
Istra je kopno med Tržaškim in Kvarnerskim zalivom, je polotok, ki si ga delijo tri države. Skozi Istro so tekom stoletij krožili številni narodi in velike civilizacije. Številni zgodovinski dogodki so bili vzrok pogostih migracij in ubežniških gibanj, le ti pa so povzročili spremembe prebivalstva, tradicije ter izoblikovali specifično kulturo in način življenja, ki se še danes odraža skozi pokrajino in ljudi.
Istra je znana po svojih obmorskih mestih. Umag, Poreč, Vrsar, Rovinj, Pula, Labin, in druga mesta, so pravi dragulji starodavnega kulturnega izročila.
Nekaj posebnega je tudi njena notranjost. Skrivnostna v kamen obdana mesteca in vasi na slemenih vrhov, čudežna pisava Slovanov – glagolica, neokrnjena narava, pristna kmečka kulinarika ter izvrsten istrski teran in malvazija so razlogi, ki vas bodo gotovo prepričali. Istra je pokrajina v katero se zlahka zaljubiš, ko jo enkrat spoznaš. Istro je težko opisati v enem odstavku, Istro morate doživeti!
NEKAJ ZANIMIVOSTI PREDEN SE ODPRAVIMO NA POT
ISTRA
Za istrski polotok je značilno burno zgodovinsko dogajanje. Prav tako velja za enkraten prostor, na katerem že dolga stoletja prihajajo v stik tri dominantne etnične skupine: Romani, Slovani in Germani. Območje so si podrejali številni narodi od divjih in upornih ilirskih plemen, do Rimljanov, Teodorikovih Ostrogotov, Bizantincev, Langobardov, Frankov, Karla Velikega do oglejskih patriarhov, Benečanov in Habsburžanov, Napoleonovih Francozov, Italijanov in Nemcev in šele leta 1945 je postala del Jugoslavije. Poleg pestre zgodovine, istrski polotok izstopa tudi po svojih etnografskih posebnostih, kot so na primer kamnite »kažune«, ples »balun«, »rakeljski lončarji«, »istrska lestvica« … Pozabiti pa ne smemo na »kralje istrskih specialitet« bele tartufe, ki imajo posebno mesto v istrski kuhinji in »na pijačo bogov«, istrska vina, saj Istra velja za zibelko kakovostnih rdečih in belih vin.
HISTRI – divje pleme
Iz obdobja prazgodovine so najpomembnejše istrske ostaline gradišča: naselja, ki so bila obdana z enim ali več obroči suho zidanega obzidja. Prvotni prebivalci gradišč so bili Histri, ilirsko pleme, po katerem je polotok že v davnih časih dobil svoje ime. Histri so veljali za divje ilirsko pleme, ki so se dolgo časa upirali Rimljanom in njihovi nasilni romanizaciji. Istrska ilirska plemena so bila v stiku z grško civilizacijo, o čemer priča tudi mit o Argonavtih in legenda o ustanovitvi Pule. V času, ko so bili Histri poraženi in je bila uničena še zadnja trdnjava Nezakcij, glavno mesto skupnosti istrskih plemen, ki jih je vodil kralj Epul (v prevodu »pijanec«), se prične začetek rimske dobe.
HUM – najmanjše mesto na svetu
Hum velja za najmanjše mesto na svetu in je kot tak vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Hum velja za eno izmed središč glagoljaške pismenosti, najstarejše slovanske pisave glagolice. Na to obdobje danes spominja Glagoljaška aleja, ki povezuje Hum in Roč.
GLAGOLICA
Glagolski rokopisi in tiskane knjige spadajo med zgodovinsko kulturno bogastvo Istre in so velika posebnost tega prostora. V 9. stoletju sta brata Ciril in Metod začela širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku. Za pisanje v slovanskih jezikih si je Ciril (s pravim imenom Konstantin) izmislil pisavo, ki se je je prijelo ime glagolica. Ciril si je močno prizadeval, da bi premostil prepad med vzhodno in zahodno cerkvijo. Jeseni leta 867 je v Benetkah pred latinskimi duhovniki zagovarjal pravico do oznanjanja vere v slovanskem jeziku in pisavi. Pri tem je dosegel pomemben uspeh: že naslednje leto je papež Hadrijan II. odobril glagoljaško bogoslužje - tj. uporabo slovanskega jezika, zapisanega v glagolici.
ISTRSKE VRAŽE IN LEGENDE
Posebnost prostora so gotovo tudi vraže in legende, ki jih je po vaseh precej in so se iz roda v rod ohranjale po ustnem izročilu. Istrski človek je dolgo verjel v različna mitološka bitja kot so: Mora, Kresnik, Orko in Mrak, Volkodlak, Štriga in Štrigon.
Ali ste vedeli:
- Da so Slovani v Istro prišli že v 9. stoletju.
- Da je pri pripravi glagolskih tiskov pomagal tudi Primož Trubar, ki je glagolico imenoval "hrovaška" pisava.
- Da je tudi na slovenskem ohranjenih precej glagolskih zapisov. Največ jih je seveda ob hrvaški meji: v okolici Kopra in v severni Istri (npr. Krkavče, Šmarje, Puče, Gračišče), pa tudi v znani cerkvi v Hrastovljah.
- Da se je v Humu do današnjih dni ohranil običaj zbiranja župana. Vsako leto se na trgu pred mestno palačo zberejo moški in v leseno deščico imenovano »raboš« vrežejo svoj glas. Dan se na to zaključi z izbiro župana ter slavjem.
- Da je bilo mesto Grožnjan po drugi svetovni vojni skoraj v celoti izpraznjeno in da so vanj naselili umetnike iz nekdanje skupne države, med njimi tudi veliko Slovencev.
- Da so bili v zaledju Istre v srednjem veku zelo težki pogoji za življenje. Zaradi tega je mnogo ljudstev izumrlo, ostala so tista, ki so bila najodpornejša, med njimi so bili tudi naši predniki ter nekatera druga plemena, ki pa so do danes izginila.
ISKALNIK IZLETOV - klikni na povezavo
|