V MEDIJIH O TURIZMU NA PODEŽELJU – PONUDBO JE POTREBNO POVEZATI

Vasi v zaledju slovenske Istre imajo velik potencial za razvoj turizma. Preden bo več gostov našlo pot do njih, pa bodo morale odmakniti še nekaj ovir. Ponudniki se bodo morali odločiti, kaj želijo prodajati, morali se bodo povezati, da bodo bolj prepoznavni, zagotoviti bodo morali prevoze do vasi, odpreti več prenočišč …

“Vsak misli le na svojo steklenico olja, nič pa o okolici in njeni ponudbi. Manjka podjetniški duh,” je misel, ki je Mojmirja Kovača spodbudila, da je predlagal organizacijo turističnih delavnic, na katerih je tekla konstruktivna debata o tem kaj spremeniti in izboljšati.

Gostje želijo doživeti zaledje

Ponudba mora biti avtentična, domača … “Želje gostov so različne, zato jim tudi ponujamo izlete ‘a la carte’. Predvsem si želijo doživeti zaledje, spoznati kulinariko, opazovati naravo, navezati pristen stik z domačini, se z njimi srečati doma, v vinski kleti, na kmetiji, v oljarni,” pravi Matjaž Primc iz turistično razvojen agencije Autentica iz Kopra. Pri pripravi izletov skušajo s posamezniki iz vasi izboljšati ponudbo in jo povezati v enoten produkt. “Ko imaš dober produkt, se ljudje vračajo in to priporočajo tudi drugim,” ugotavlja.

Največ gostov, ki jih vodijo na izlete v istrsko zaledje, prihaja iz notranjosti Slovenije. Pri tem pa opozarja na past masovnega turizma. “Ena vas mogoče prenese največ en avtobus obiskovalcev naenkrat, sicer izkušnja ni več pristna.”

Premalo prenočišč

“Če se ne bodo povezali, ne bodo uspeli na skupnem trgu,” je bila mnenja Jana Bolčič iz TZP. “Ni smiselno, da vsak posamezen hotelir nabavlja po eno vrsto zelenjave pri različnih pridelovalcih, navaja primer. Pričakovanje, da bo občina vse naredila namesto ponudnikov, ni realno, dodaja: “Sami morajo pokazati, kaj imajo, to povezati, nato pa lahko občina ali združenje nudita pomoč.”

Spremeniti pa je treba tudi pričakovanja. “Še vedno vlada miselnost iz leta 1985, ko so prihajale skupine z avtobusi, a ti časi so mimo. Delati je treba na individualnih gostih, ki v posameznem kraju ostanejo manj dni. Namestitev pa kronično primanjkuje.” Prenočišča v zaledju piranske občine lahko naštejemo na prste obeh rok, gostje pa povprašujejo prav po namestitvah v vaseh, ugotavljajo v TZP.

Velika pomanjkljivost zaledja je tudi slaba povezava z javnimi prevozi. Gostje, ki pridejo v Slovenijo z letali in nimajo avtomobila, se zato težko premikajo po zaledju, ugotavljajo v turistično informacijskih centrih. Zaposleni v centrih imajo velike težave pri svetovanju obiskovalcem, ki jih vprašajo, kako priti do znanih turističnih znamenitosti, na primer v Hrastovlje.

Priložnost so obnovljene hiše

To je lahko priložnost za lastnike nepremičnin v vaseh, meni Andrej Babnik iz portoroške agencije Maestral, ki od leta 2010 sodeluje z družbo Novasol z Danske, ta pa je eden največjih ponudnikov zakupa zasebnih objektov za turistične namene. “To je dejansko najboljša tržna niša za slovensko Primorje, zaledje, Kras, kjer so trendi tovrstnega turizma v vzponu. Lep primer dobre prakse so Hrvati v Istri, ki so v desetih letih razvili izvrsten turistični produkt,” o možnostih pravi Babnik. “Velikokrat imamo težave sami s sabo in miselnostjo, da nimamo kaj ponuditi. Ljudje pa preveč čakajo, da bo kdo drug naredil vse namesto njih,” opaža.

Povpraševanje gostov po bivanju v istrskih vaseh je veliko in lepo obnovljenih starih hiš ni težko oddati. “Če se lastnik odloči in uredi hišo tako, da jo lahko oddaja gostom, je to naložba, ki na dolgi rok prinaša dohodke. V zaledju oddajamo nekaj hiš, ki so brez težav zasedene 20 tednov v letu. To je v primerjavi z drugimi turističnimi kraji v Sloveniji zelo dobro.”

Njihovi gostje so večinoma družine, ki želijo preživeti aktiven dopust, spoznati kulinariko, se sprehajati … Povprečno bivajo v kraju sedem dni, prihajajo pa večinoma iz germanskih držav, nekaj tudi iz vzhodne Evrope. Največ povprašujejo po samostojnih objektih, obnovljenih hišah v vaseh, kjer imajo svoj mir in intimo. Velika prednost pri oddaji hiše je, če ima bazen, ki lahko podvoji ceno najema. Garancije, da bo nek turistični produkt uspešen, pa ne more dati, jasen cilj pa lahko prinese uspeh: “Če se v majhnem kraju začne turizem, to prinese nove možnosti in dodaten zaslužek. Naenkrat mora kraj ponujati storitve, ki jih prej ni potreboval.”

Povzeto po članku avtorice Helene Race, Primorske novice. Članek je dostopen: klikni besedilo
Fotografija je avtorstvo gostilne Karjola.