Na Krasu je veliko malih ponudnikov, ki so sicer ključni za uspešen razvoj turizma v regiji, vendar pa se težko povezujejo z večjimi ponudniki. O tem, kako izkoristiti možnosti povezovanja, so se igralci kraškega turizma pogovarjali na okrogli mizi, ki jo je pripravila svetniška skupina Za gospodarstvo Krasa.

“Turizem je treba gledati širše, je vse, kar človek zagleda, ko pride nekam,” je prepričan Martin Kovačič z Oštirjeve kmetije iz Vogelj, kjer se ukvarjajo s pridelavo suhih mesnin in z vinarstvom. “Vse, kar pridelamo, prodamo v domači trgovini. Ker je dela res veliko, nam zmanjka časa za degustacije,” je povedal. Veliko pa je tudi ponudnikov, ki bi razširili svoj tržišče, a ne vedo, kje in kako začeti.

FOTO: Na okrogli mizi so spregovorili (od desne proti levi) Stojan Ščuka, Martin Kovačič, Matjaž Primc, Lorela Dobrinja in Marjan Colja, pogovor sta povezovala Špela Bajnoci in Andrej Bandelj.  Foto: Petra Mezinec

Tudi v marketing je treba več vlagati in priložnosti primerno izkoristiti. V zadnjih dveh letih je povpraševanje po enodnevnih izletih po Krasu naraslo. Matjaž Primc iz turistične agencije Autentica, ki se je specializirala za enodnevne izlete po Sloveniji in slovenskem zamejstvu, dvig zanimanja pripisuje s teranom povezani aferi. V agenciji sodelujejo predvsem z malimi butičnimi ponudniki, tudi na Krasu.

Še več povezovanja

Dva največja igralca na področju turizma v regiji sta Kobilarna Lipica in Škocjanske jame. “Že zdaj sodelujemo s številnimi manjšimi ponudniki. So nepogrešljivi na vseh naših prireditvah. Poleg tega imamo tudi trgovino, v kateri prodajamo produkte domačih proizvajalcev,” je povedala direktorica Kobilarne Lipica Lorela Dobrinja. Tudi terensko jahanje, s katerim začenjajo, bodo izvajali z lokalnimi ponudniki. Z njimi sodeluje tudi Bogdan Križman iz podjetja Sivkin butik, ki izdeluje za Lipico turistične spominke.

V Parku Škocjanske jame so v preteklosti že registrirali svojo blagovno znamko za izstopajoče okoliške produkte, v prihodnosti pa si želijo še več sodelovanja z domačimi ponudniki. Zato bodo, je napovedal direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka, s pomočjo LAS zanje izvedli izobraževanja in ekskurzije.

Gostinec Simo Komel je pozval, da bi mali in veliki ponudniki večkrat nastopili skupaj tudi na sejmih. “Na istem sejmu so poleg nas še drugi iz regije, a se navzven ne vidi, da smo povezani,” je povedal. Z malo denarja, je prepričan, bi lahko nastopili skupaj in delovali kot skupina, obiskovalci pa bi dobili občutek, kako bogata regija je Kras.

Skupni zavod že čez pol leta?

Okroglo mizo so organizirali v svetniški skupini Za gospodarstvo Krasa, ki jeseni načrtuje še dva podobna dogodka. Večina sodelujočih v razpravi je kot glavno težavo izpostavila razdrobljenost kraškega turizma in pozvala k ustanovitvi skupnega zavoda. Štiri občine se o tem resno pogovarjajo, je povedal Erik Modic, župan občine Komen, ki je prevzela koordinacijo. Že na jutrišnjem sestanku vseh štirih občin bodo predstavili osnutek, do konca poletja naj bi ga obravnavali občinski sveti, skupni zavod pa bo, predvideva Modic, ustanovljen z začetkom leta 2020.

V kraških gostilnah bi morali ponujati teran

Zadruga Vinakras združuje več kot 250 pridelovalcev. Direktor Marjan Colja je prepričan, da je turizem ključna panoga za ohranitev vinogradništva na Krasu, ki bi bil brez trte videti povsem drugače. Pri tem je pomembna podpora občin, ki bi morale ustanoviti skupen zavod za ves Kras, pa tudi kraških gostincev: “V gostilnah v Vipavski dolini in Goriških brdih zlepa ne boste dobili vina iz drugih regij, tako bi moralo biti tudi pri nas. Gostinci bi morali težiti k prodaji kraških pridelkov.”

Med problemi Colja izpostavlja opuščanje vinogradov ter izenačen položaj “vrtičkarjev” in profesionalnih vinarjev, ki imajo različen pogled na prodajo vina. “Zaradi količinsko dobre letine lahko letos pričakujemo dumpinško nižanje cene. To pa bo prizadelo vse, ki od pridelave vina živijo.”

Povzeto po članku Petre Mezinec, Primorske novice. Članek je dostopen: Okrogla miza Povezovanje v turizmu na Krasu