ZGODBA USPEHA: Autentica v oddaji PRAVA !DEJA

Priložnosti je povsod dovolj, pravijo uspešni ljudje s pravimi idejami, le prepoznati jih moramo. Matjaž Primc je z inovativnostjo in znanjem našel alternativo množičnemu turizmu na Primorskem. Nastala je Autentica – turistično razvojna agencija, ki nudi avtentična enodnevna in večdnevna doživetja po Sloveniji in zamejstvu.

Sledi pogovor med Matjažem Primcem, direktorjem Autentice, ter voditeljico oddaje Prava !deja, Edito Cetinski Malnar o začetkih, srečnih naključjih ter zgodbi uspeha Autentice. Dostop do videa pogovora:
https://4d.rtvslo.si/AutenticaPravaIdeja

Dober večer, Matjaž Primc. Iz malih stvari delate velike zgodbe, avtentična doživetja na Primorskem. Kaj to pomeni?
Dober večer. To pomeni, da iščemo male, preizkušene ponudnike, male vinarje, pršutarne, oljkarje, ki ponujajo svoje produkte na pristen način. Izogibamo se večjim, klasičnim destinacijam in iz malih stvari, kot ste rekli, delamo velike zgodbe.

Tu gre za pohode, za kolesarske izlete, za avanture v jamah, na morju, na kopnem, po primorski, kulinarični izleti in tako naprej. In najpomembneje je, da vključujete domačine. kako sodelujete z njimi, z lokalnim prebivalstvom?
Ja, tako je. Z domačini najprej navežemo stik, potem se spoznamo, pogledamo in preverimo njihovo ponudbo, potem jih pripravimo na to, kako svoj produkt predstaviti in pokazati gostu. Mogoče tudi skupaj oblikujemo določene produkte.

In vodniki domačini so zagotovo bolj prepričljivi, kajne? Tako imate več pozitivnih učinkov. Ne le zadovoljne izletnike, ampak tudi domačine, ki tako kaj zaslužijo. Obenem pa z izleti prinašate življenje v bolj kot ne, pozabljene primorske starodavne vasice in pripomoremo k ohranjanju kulturnega izročila.

 

… VSE SE JE PRIČELO LETA 1998, V 15.000 KM ODDALJENI AVSTRALIJI

Idejo ste dobili leta 1998, ko ste šli z nahrbtnikom kot študent v Avstralijo. Kaj se je zgodilo?
Ja, res je. Tam sem bil navdušen nad ponudbo, ki so jo imeli v hostlih. Imeli so ponudbo eno, dvo ali pa trodnevnih izletov, na katere si se lahko prijavil. Ponujali so spoznavanje svoje okolice. Pomislil sem, da imamo tudi v Sloveniji, na Primorskem podobne atrakcije, ki bi jih lahko ponudili v obliki dobrih turističnih aranžmajev.

In ko ste ugotovili, da slovenski turistični delavci bolj kot ne slabo ali pa po večini ne sledijo sodobnim tržnim trendom, ste se odločili, da boste uresničili svojo idejo. In zdaj po sedmih letih odkar imate podjetje, za letos že načrtujete več kot četrt milijona evrov prihodkov. Torej gredo trendi v vašo smer?
Ja, res je. Opažamo, da se vsako leto, kljub krizi, povpraševanje povečuje. Ljudje so zelo dovzetni do izletov, navdušeni so nad njimi. Po priporočilih zadovoljnih strank in pa tudi drugače, dobivamo vsako leto več povpraševanja.

Ljudje smo prezasičeni in iščemo nove in nove stvari, predvsem pa mir in podeželje ponujata velik potencial za razvoj mehkega trajnostnega turizma. Poglejmo, kaj sodelavci, partnerji, ki sodelujejo z vami pri izvedbi teh programov, pravijo o podjetju.
Dokazujejo to, da je treba začeti predvsem s srcem,da je treba začeti s poslovno podjetniško idejo, v katero verjameš, v katero si prepričan, ni denar v ospredju, v ospredju je predvsem kvaliteta in prepričanje, vodilo, da lahko iz tega nekaj narediš dobro, boljše, kot dela to tvoja konkurenca.
Andrej Medved

Je človek, ki bi naredil vse in se na vsakem koraku trudi in se v vsakem trenutku trudi, da bi gost dobil tisto, kar si zasluži, največ.
Klavdijo Starc

Se prilagaja, če je nam kakšen problem, lahko on malo proba zamuditi ali pa pride prej s skupinami. Skupine so zadovoljne ena bolj kot druge.
Kristjan Katarinčič

Ekipa komplet Autentice je fenomenalna, ne samo Matjaž. Matjaž je kar se turizma tiče pravi profesionalec, še bolj, kot to pa vrhunski prijatelj, človek.
Samo Bratož

Začeli ste iz nič, le z znanjem iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer ste diplomirali in nekaj izkušenj, ki ste jih pridobili v podjetjih, kjer ste prej delali tudi v marketingu, predvsem pa z velikim entuziazmom. Ampak srečo ste imeli, da ste začeli v koprskem podjetniškem inkubatorju. Pravite, da vam je to zelo olajšalo delo na začetku, kako?
Predvsem smo skozi inkubator minimalizirali začetne stroške, se pravi, da ni bilo nobenih stroškov niti računovodstva. Najem pisarne je bil brezplačen, tako da smo se lahko posvetili izključno samo poslu. In tisti prvi dve leti, ko smo prebili v inkubatorju, so bili ključni, da smo potem po dveh letih oblikovali prave turistične aranžmaje in jih tudi potem začeli uspešno prodajati ter tako tudi samostojno živeti na trgu.

In znašli ste se tudi pri financiranju, koprska občina vam je pomagala z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Kako ste jih uspeli pridobiti in koliko?
Tako je. Prijavili smo se na razpis za naj turistično novost leta 2008, takrat tudi zmagali, dobili 10 tisoč evrov nepovratnih sredstev in to nam je bila dobra finančna popotnica za naprej in smo jo dobro izkoristili in danes smo tam, kjer smo.

In kako ste pravzaprav začeli s temi izleti, kako ste pridobili domačine v te svoje programe?
Srečo sem imel, da sem imel izkušnje s podeželjem že prej, s kolegom Andrejem Medvedom sva ustanovila društvo Pangea, ki se je ukvarjalo z razvojem podeželja. Tam sem spoznal podeželje, spoznal domačine ter tudi videl, da ima podežlje Slovenske Istre pa tudi širše velik potencial za turizem. In ta potencial je bil popolnoma neizkoriščen. Dejansko smo bili prvi, ki smo vstopili na trg, prvi tudi ponudili te izlete. Ogromno so mi pomagali tudi domačini – pri odkrivanju novih destinacij, novih vasic, novih zgodb.

Od kod pravzaprav ideje dobite za te izlete?
Precej beremo, gledamo tudi na internet, veliko mi je v Slovenski Istri tudi pomagal g. Alberto Pucelj, žal pokojni že zgodovinar in pisec. On mi je povedal ogromno zgodb, tako da smo te zgodbe potem tudi vkomponirali v naše izlete.

Vsake stvari se lotite, tisti, ki vas dobro poznajo, pravijo, zelo premišljeno, postopoma, počasi, da poslušate svoj notranji glas. Zakaj se vam to zdi pomembno?
Rad se lotim stvari konzervativno. Se pravi, da ne grem z glavo skozi zid. Pravijo, da sem ziheraš in zaradi tega tudi vsako stvar pretuhtam, dosti se tudi posvetujem s sodelavci, s poslovnimi partnerji, z družino in se potem šele odločim.

In vam pride prav znanje z Ekonomske fakultete in izkušnje iz marketinga. Kako pravzaprav poiščete kupce ali oni poiščejo vas?
Kupci nas v glavnem najdejo preko spleta. Se pravi,da smo vložili precej energije in denarja v spletni marketing,poleg tega pa imamo tudi nekaj klasičnega marketinga, predvsem direktni marketing se je tukaj izkazal za zelo uspešnega.

Velik potencial so tudi potniki, ki pridejo s križarkami v koprsko luko, prav prejšnji teden je gospodarska zbornica podelila koprski občini priznanje Pomladni veter. Za letos spet načrtujejo za 80 tisoč potnikov. To je velik potencial. Se kaj povezujete z njimi?
Za te potnike bi bila vaša avtentična doživetja zagotovo nepozabna. Zanimivo, to me dosti ljudi sprašuje. Odločili smo se, da nekako potniške križarke pustimo pri miru.

Zakaj?
Predvsem zaradi konkurence, ki je tam. Tako da se mi posvečamo svojemu poslu, svojemu trgu in nam je to zaenkrat čisto dovolj.

Imate dovolj?
Ja.

Pogumno se podajate na tuje trge, v sosednjo Avstrijo. Najprej, kako se tam povezujete s tamkajšnjimi potencialnimi kupci?
Ja, tuji trg je zgodba zase. Zelo uspešno tržimo na slovenskem trgu, zdaj to prakso iz slovenskega trga bomo skušali prenesti na tuje trge, predvsem najti te nišne trge, ki bi bili interesantni za naše izlete. Na avstrijskem trgu smo se že povezali z eno našo zunanjo sodelavko, ki nam bo jaz upam da uspešno pripeljala kakšno skupino, drugače pa imamo že tudi pripravljena trženjska orodja za vstop na trg, moramo pa jih še do konca narediti.

Kakšna so ta trženjska orodja?
Kot sem prej rekel, gre za spletni marketing, spletna stran, ki mora biti prilagojena za tujega gosta in pa predvsem tudi direktni marketing, da točno vemo, koga targetirati.

Celoten intervju si lahko ogledate na sledeči povezavi: https://4d.rtvslo.si/AutenticaPravaIdeja

ARABSKI ZVEZDNIKI Z AUTENTICO RAZISKOVALI SLOVENIJO

Primorska, je dobila novo priložnost za predstavitev in promocijo v arabskem svetu. K nam je namreč prišla ekipa arabskih zvezdnikov, ki je posnela eno od epizod arabskega resničnostnega šova Stars on board oziroma Zvezde na krovu.

Arabskim zvezdnikom in ekipam iz priznane produkcijske hiše RTB Productions smo pri Autentici organizirali 5 povsem personaliziranih izletov po Sloveniji.

Preverite kje so se potepali.

Voden ogled Pirana in kulinarično razvajanje ob morju
Eno od skupin zvezdnikov smo zapeljali v Piran, kjer jih je v občinski palači sprejel župan dr. Peter Bossman.
Po dobrodošlici župana in vodenem ogledu romantičnega mesteca smo jih razvajali z vrhunsko lokalno kulinariko.

Razvajanje v Sečoveljskih solinah
Arabske zvezdnike smo zapeljali na ogled Sečoveljskih solin. Vodenemu ogledu solin je sledila pokušina čokolade s solnim cvetom ter posebno razvajanje v welnessu Lepa Vida.

Dan s slovenskimi ribiči
Z eno od ekip smo se vkrcali na staro izolsko ribiško ladjico. Kapitan / ribič je zvezdnikom predstavil ribolov na naši Obali, v katerem so se kasneje preizkusili tudi sami. Vrgli so ribiške mreže in se podali na pravi ribolov po slovenskem morju. Med čakanjem na ulov jim je kapitan z ekipo pripravil pravo ribiško kosilo na ladji.

Peka kruha ob vznožju Brkinov
Z ekipo smo se zapeljali v manjšo vasico ob vznožju Brkinov, kjer so obiskali manjšo, a nadvse pristno domačijo. Tu sta jih gospodar in gospodinja hiše sprejela v tradicionalni noši ter zvezdnikom predstavila izdelavo ”od zrna do kruha” v stari krušni peči. Zvezdniki so se pri pripravi kruha seveda preizkusili tudi sami.

Jamarski treking v Križni jami
Še zadnji del ekipe smo peljali na doživetje v Križno jamo, kjer jim je jamar razdelil vso potrebno opremo, vključno s svetilkami, ki so jih potrebovali za raziskovanje te fascinantne kraške jame. Popolnoma opremljeni so raziskovali skrivnosti kraškega podzemlja ter se s čolnom zapeljali po podzemnemu jezeru.

Poleg same organizacije in koordinacije izletov ter zahtevne logistike, smo se pri Autentici potrudili, da ekipi in zvezdnikom pričaramo avtentično in edinstveno doživetje Primorske. Zahvala za uspešno izvedbo gre vsem domačinom in lokalnim ponudnikom, ki so izkazali svojo gostoljubnost in odprli vrata domačij. Zahvala tudi našim profesionalnim turističnim vodnikom, ki so gostom predstavili destinacije na poučen, a igriv in pristen način.

V resničnosti oddaji, ki jo skozi male zaslone spremlja preko 100 milijonov arabskih gledalcev, bodo tako predstavljeni tradicija, dediščina ter naravne in kulturne lepote naše prelepe dežele.

Več o dogajanju si lahko preberete na: https://www.24ur.com/Ekskluzivno
Vir: Novica in fotografije so povzete po članku 24ur.com.

Autentica udeleženka virtualnega posveta, ki ga je pripravila portoroška Turistica

“ŽLAHTNA ŠTORIJA SPODBUDILA ZANIMANJE ZA BRDA, AFERA TERAN PA ZA KRAS”

Virus je sredi oktobra zaprl tudi turistične kmetije, gostov od tedaj niso videli niti v osmicah, v vinotočih in vinskih kleteh, za katere sta jesen in zima najboljše obdobje za zaslužek. A epidemija je po drugi strani priložnost za turizem na podeželju. Ljudje bodo še bolj iskali sprostitev v naravi, odmaknjene kraje brez gneče in domačnost, so ugotavljali udeleženci virtualnega posveta, ki ga je pripravila portoroška Turistica.

Turizem na slovenskem podeželju prinaša dodaten prihodek in kakovostna delovna mesta, poleg tega pa lahko pripomore tudi k ohranjanju kulturne krajine in biodiverzitete. Po mnenju predavatelja na Fakulteti za turistične študije – Turistici in moderatorja Mateja Vranješa bo turizem na podeželju zdaj dobil še toliko večji zagon, saj se bodo turistični tokovi preusmerili na območja, kjer ni gneče in ponujajo stik z naravo.

Turisti iščejo pristna doživetja

Tudi drugi udeleženci so se strinjali, da bo pandemija spodbudila trende, ki že nekaj let nakazujejo odmik od množičnega turizma.
Matjaž Primc, ustanovitelj in direktor Turistično razvojne agencije Autentica iz Kopra, je sedanje razmere ocenil kot katastrofalne. Agencije so zaprte, izvzete so bile tudi iz sistema turističnih bonov. Sami so se lani soočili s 80-odstotnim upadom prometa.

Po njegovem mnenju pa se bo turizem na podeželju, po krizi, povezani z novim koronavirusom, še okrepil: “Ljudi zanimajo doživetja in obisk turistične kmetije je vsekakor pristnejše doživetje kot obisk gostilne ali restavracije. Ponuja domačnost, družinski utrip, ki ga gost začuti.”

Od spanja na senu do lastne klavnice

Turistična kmetija Pri Plajerju iz Trente sodi med najboljše ekološke kmetije v Evropi. Ponuja nekaj apartmajev in sob, v povprečju so zasedeni 140 dni na leto, zadnja novost je spanje na senu. “Smo majhni, znamo se posvetiti gostom. Velika večina hrane, ki jo ponujamo, je ekološko pridelane,” poudarja lastnik Marko Pretner. Kar 65 odstotkov surovin je njihovih, 15 odstotkov pa kupijo pri drugih kmetih v dolini. Imajo tudi lastno klavnico, saj redijo drobnico. Pomembno je, da dejavnost turistične kmetije podpira vsa družina, otroci s kmetije pa so lahko odlična vez z otroki gostov. “Naša najmlajša hči Maruša je naša najboljša animatorka. Otroci se sporazumevajo po svoje, četudi ne poznajo skupnega jezika.”

V Posočju je kar veliko namestitvenih zmogljivosti, vseeno pa je povpraševanje še vedno veliko večje od ponudbe. Če so sobe in apartmaji rasli kot gobe po dežju, pa turistične kmetije niso sledile takemu tempu. “V turističnih kmetijah je zato še veliko neizkoriščenega potenciala,” meni Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra. Mehanizme, s katerimi država prihaja naproti akterjem, vidi kot svetlo točko in kot priložnost, ki jo je treba izkoristiti: “Turizem na podeželju ima svetlo prihodnost. Ni se nam treba bati, zagotovo pa vsem ne bo lahko,” je še ocenil.

Turizem na podeželju bo razmeroma hitro spet oživel

“Turistične kmetije so glavne zvezde pri našem delovanju, saj delamo butično ponudbo,” je izpostavil Dejan Iskra, vodja regionalne destinacijske organizacije (RDO) Postojnska jama – Zeleni kras iz Pivke. Vlogo agencij vidi v povezovanju vseh ponudnikov na destinaciji in razvoju produktov, veseli pa ga samoiniciativnost nekaterih ponudnikov. Tako razvijajo turizem za ljudi s posebnimi potrebami, na zelo dober odziv je naletelo tudi opazovanje medveda v snežniških gozdovih.

Tudi Iskra ocenjuje, da bo turizem na podeželju med prvimi, ki se bo začel obujati prav zato, ker ponuja tisto, kar zdaj iščejo turisti. “Letos in prihodnje leto bo lahko še kritično, sploh za območja, kakršno je naše; 90 odstotkov nočitev so ustvarili tujci, prekinitev mednarodnih tokov se zato pozna. Toda pomembno je, da povpraševanje po naši destinaciji obstaja. Prek naše agencije že beležimo povpraševanje iz tujine, čeprav sploh ne vemo, kdaj bodo meje sproščene. Upamo, da čimprej.”

Tudi Marko Pretner meni, da turizem na podeželju v prihodnosti ne bo imel večjih težav. “V času covida vlada izredno veliko zanimanje za stik s naravo. Na širšem območju Julijskih Alp je bil lani obisk za 70, 80 odstotkov večji kot leto poprej. Po padcu omejitev bo podeželski turizem oživel razmeroma hitro. Gre za ponudnike, kjer gostje lahko računajo na veliko naravnega okolja, po drugi strani pa so to družinska podjetja in zelo prilagodljiva.”

Za večjo prepoznavnost

Dodatne možnosti so tudi v promociji posameznih destinacij. Za Matjaža Primca je rast zanimanja za Goriška brda pravi fenomen: “Z nadaljevanko Ena žlahtna štorija so Brda doživela neverjetno prepoznavnost, seveda pa so Brici tudi sami veliko naredili za promocijo Brd skozi odmevne dogodke.” Vsaj del zaslug za vse večje zanimanje pa Kras po mnenju Primca dolguje sporu s Hrvati o imenu teran. “Z afero teran se je prepoznavnost Krasa močno povečala. Lahko bi rekli, da je bila afera teran največja promocija Krasa za slovenski trg. Več povpraševanja pa vodi do pestrejše in bolj kakovostne ponudbe.”

Sicer pa je Pretner gospodarjem kmetij položil na srce, naj dovolj zgodaj prenesejo kmetije na mlajšo generacijo. Tako bodo mladi ostajali na podeželju pa še dodatne dejavnosti na kmetiji se bodo prej lotili. Izpostavil je težavne razmere za kmetovanje na gorskih območjih, zaradi česar je po njegovem toliko pomembnejša vloga države oziroma podpornih ustanov.

Povzeto po članku Sonje Ribolica, Primorske novice. Članek je dostopen: Žlahtna štorija spodbudila zanimanje za Brda, afera teran pa za Kras

AUTENTICA NA OKROGLI MIZI: POVEZOVANJE TURIZMA NA KRASU

Na Krasu je veliko malih ponudnikov, ki so sicer ključni za uspešen razvoj turizma v regiji, vendar pa se težko povezujejo z večjimi ponudniki. O tem, kako izkoristiti možnosti povezovanja, so se igralci kraškega turizma pogovarjali na okrogli mizi, ki jo je pripravila svetniška skupina Za gospodarstvo Krasa.

“Turizem je treba gledati širše, je vse, kar človek zagleda, ko pride nekam,” je prepričan Martin Kovačič z Oštirjeve kmetije iz Vogelj, kjer se ukvarjajo s pridelavo suhih mesnin in z vinarstvom. “Vse, kar pridelamo, prodamo v domači trgovini. Ker je dela res veliko, nam zmanjka časa za degustacije,” je povedal. Veliko pa je tudi ponudnikov, ki bi razširili svoj tržišče, a ne vedo, kje in kako začeti.

FOTO: Na okrogli mizi so spregovorili (od desne proti levi) Stojan Ščuka, Martin Kovačič, Matjaž Primc, Lorela Dobrinja in Marjan Colja, pogovor sta povezovala Špela Bajnoci in Andrej Bandelj.  Foto: Petra Mezinec

Tudi v marketing je treba več vlagati in priložnosti primerno izkoristiti. V zadnjih dveh letih je povpraševanje po enodnevnih izletih po Krasu naraslo. Matjaž Primc iz turistične agencije Autentica, ki se je specializirala za enodnevne izlete po Sloveniji in slovenskem zamejstvu, dvig zanimanja pripisuje s teranom povezani aferi. V agenciji sodelujejo predvsem z malimi butičnimi ponudniki, tudi na Krasu.

Še več povezovanja

Dva največja igralca na področju turizma v regiji sta Kobilarna Lipica in Škocjanske jame. “Že zdaj sodelujemo s številnimi manjšimi ponudniki. So nepogrešljivi na vseh naših prireditvah. Poleg tega imamo tudi trgovino, v kateri prodajamo produkte domačih proizvajalcev,” je povedala direktorica Kobilarne Lipica Lorela Dobrinja. Tudi terensko jahanje, s katerim začenjajo, bodo izvajali z lokalnimi ponudniki. Z njimi sodeluje tudi Bogdan Križman iz podjetja Sivkin butik, ki izdeluje za Lipico turistične spominke.

V Parku Škocjanske jame so v preteklosti že registrirali svojo blagovno znamko za izstopajoče okoliške produkte, v prihodnosti pa si želijo še več sodelovanja z domačimi ponudniki. Zato bodo, je napovedal direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka, s pomočjo LAS zanje izvedli izobraževanja in ekskurzije.

Gostinec Simo Komel je pozval, da bi mali in veliki ponudniki večkrat nastopili skupaj tudi na sejmih. “Na istem sejmu so poleg nas še drugi iz regije, a se navzven ne vidi, da smo povezani,” je povedal. Z malo denarja, je prepričan, bi lahko nastopili skupaj in delovali kot skupina, obiskovalci pa bi dobili občutek, kako bogata regija je Kras.

Skupni zavod že čez pol leta?

Okroglo mizo so organizirali v svetniški skupini Za gospodarstvo Krasa, ki jeseni načrtuje še dva podobna dogodka. Večina sodelujočih v razpravi je kot glavno težavo izpostavila razdrobljenost kraškega turizma in pozvala k ustanovitvi skupnega zavoda. Štiri občine se o tem resno pogovarjajo, je povedal Erik Modic, župan občine Komen, ki je prevzela koordinacijo. Že na jutrišnjem sestanku vseh štirih občin bodo predstavili osnutek, do konca poletja naj bi ga obravnavali občinski sveti, skupni zavod pa bo, predvideva Modic, ustanovljen z začetkom leta 2020.

V kraških gostilnah bi morali ponujati teran

Zadruga Vinakras združuje več kot 250 pridelovalcev. Direktor Marjan Colja je prepričan, da je turizem ključna panoga za ohranitev vinogradništva na Krasu, ki bi bil brez trte videti povsem drugače. Pri tem je pomembna podpora občin, ki bi morale ustanoviti skupen zavod za ves Kras, pa tudi kraških gostincev: “V gostilnah v Vipavski dolini in Goriških brdih zlepa ne boste dobili vina iz drugih regij, tako bi moralo biti tudi pri nas. Gostinci bi morali težiti k prodaji kraških pridelkov.”

Med problemi Colja izpostavlja opuščanje vinogradov ter izenačen položaj “vrtičkarjev” in profesionalnih vinarjev, ki imajo različen pogled na prodajo vina. “Zaradi količinsko dobre letine lahko letos pričakujemo dumpinško nižanje cene. To pa bo prizadelo vse, ki od pridelave vina živijo.”

Povzeto po članku Petre Mezinec, Primorske novice. Članek je dostopen: Okrogla miza Povezovanje v turizmu na Krasu

MEDIJI O NAŠEM NOVEM IZLETU O ŠAVRINKAH

Istrskemu pisatelju Marjanu Tomšiču se je vendarle uresničila dolgoletna želja. Turistična razvojna agencija Autentica  se je namreč na prav poseben način poklonila liku Šavrink, nekdanjih istrskih trgovk z jajci. Njihovo naporno delo in preprosto življenje je že pred leti v romanu Šavrinke ubesedil prav Tomšič, zdaj pa se bodo lahko po njihovih poteh med istrskimi vasmi in Trstom podali tudi radovedni turisti!

“Resnično sem zadovoljen. Po dolgih letih čakanja in prošenj, naj se nekdo na takšen ali drugačen način vendarle nekako pokloni spominu na Šavrinke in na njihove prehojene poti, se je to končno uresničilo,” je bil vidno ganjen Marjan Tomšič na predstavitvi novega izletniškega programa Po poteh Šavrink. Poudaril je, da je pisanju svojega knjižnega prvenca posvetil kar sedem let življenja, v katerem se je dodobra zbližal s Šavrinko Marijo Franca, ki mu je iz lastnih izkušenj pripovedovala o odrekanju in veliki odgovornosti, ki so zaznamovale delo in življenje nekdanjih istrskih trgovk.

Tina Primožič iz Autentice, ki je ob dobrodošlih Tomšičevih namigih zasnovala podrobnosti specializiranega izleta, je napovedala, da bodo turisti odkrivali naravne in kulturne zanimivosti v trikotniku Motovunščina-slovenska Istra-Trst. “Če je imel lik Šavrinke v preteklosti bolj kot ne negativen prizvok, pa danes velja za neko novo etnično identiteto našega prostora in ta spomin na pošteno, močno, delovno istrsko žensko-trgovko moramo negovati tudi za prihodnje rodove,” je dejala Primožičeva.

Kakorkoli, turistom, ki se bodo podali po poteh Šavrink se obeta zanimiv skok v preteklost. Najprej bodo okusili “merendo” nekdanjih Šavrink, ki vključuje kvart vina in feto kruha, nakar se bodo podali v Motovun in Buzet, kraje v hrvaški Istri, kjer so Šavrinke tri dni pobirale jajca pri domačinih. Sledilo bo tipično domače kosilo s pridihom takratnih časov, nato pa skok v Gračišče in Kubed, ki veljata za središče Šavrink. Ob snidenju z domačinko se bodo lahko turisti nasmejali ob kakšni anekdoti iz življenja istrskih trgovk z jajci. Še isti dan, ko so Šavrinke s polnimi plenirji in bisagami jajc prispele domov, so se odpravile proti Trstu, do kamor so potrebovale debelih pet ur in tam nato jajca prodale ali zamenjale za drugo blago. To je tudi cilj sodobnega šavrinsko obarvanega izleta, ki bo turiste, željne spoznavanja preteklosti istrskih krajev in ljudi, zagotovo navdušil.

Sicer pa se v agenciji Autentica, kjer so lani na izlete med zamejstvom, slovensko Istri, Krasom in hrvaško Istro popeljali 3000 gostov, dobro zavedajo, da bo le turizem, ki bo prizanesljiv do lokalne skupnosti, predvsem pa do naravnega in kulturnega okolja, na trgu dolgoročno konkurenčen. “Tudi zato si prizadevamo za izvajanje okolju prijaznih izletov, kjer pokrajino predstavimo kot celoto z vsemi njeni posebnostmi in kjer svoj kamenček v mozaiku prispevajo domačini in lokalna skupnost,” ne pozabi dodati lastnik agencije Matjaž Primc. Dopolnil ga je strokovni sodelavec agencije Simon Kerma z Univerze na Primorskem, ki je pojasnil, da določena zaledna območja, ki k sreči niso podlegla degradiranju okolja in nista doživela negativnih posledic industrializacije, nudijo neizmerne možnosti za razvoj trajnostnih oblik turizma, ki je najhitreje rastoči segment sodobnih turističnih trendov.

Povzeto po članku Nataše Hlaj, Primorske novice. Članek je dostopen: klikni besedilo 

NA POBUDO AUTENTICE PRVIČ “DAN ODPRTIH VRAT BRKINSKE SADNE CESTE”

Drugi praznik brkinskih jabolk je dobil dodano vrednost – na pobudo Autentice je zaživel prvi organizirani dan odprtih vrat ob brkinski sadni cesti.

“Naše podjetje je dalo pobudo in organiziralo pred štirimi leti prvo podobno prireditev dneva odprtih vrat ob vinski cesti v slovenski Istri. Zamisel smo ponudili vsem štirim brkinskim občinam in tako je nastal Dan odprtih vrat brkinske sadne ceste, prvi takšen projekt v nevinorodnih območjih Slovenije,” je povedal Matjaž Primc, direktor Autentice, ki je bila eden od nosilcev izvedbe projekta.

Aleš Zidar iz Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, eden od pomembnih organizatorjev dneva odprtih vrat, je na vprašanje, kakšen je bil odziv kmetij dejal: “Ocenjujemo, da je bil zelo dober, saj se je prijavilo kar 27 kmetij z vsega območja Brkinov. Očitno je, da na kmetijah spoznavajo pomen promocije svoje dejavnosti. Poudaril bi tudi, da so vse štiri občine podprle naš projekt.”

V promocijo dneva odprtih vrat je bilo vloženega veliko truda. Poleg velikih plakatov, so gospodinjstva prejela 10.000 promocijskih letakov z vabilom na prireditev. Tudi medijska podpora ni bila zanemarljiva.

Projekt je finančno podprl Evropski kmetijski sklad, ki je prispeval 85 odstotkov od predvidenih 75.000 evrov celotnih stroškov. Visok proračun akcije gre tudi na račun brošure o brkinski sadni cesti v štirih jezikih, ki jo bodo izdali v nakladi kar 26.000 izvodov.

Na Tatrah, kjer je bilo središče sobotnega in nedeljskega dogajanja, je organizacijo prireditev prevzelo domače KTD Škant. Kot je povedal Roman Mahne, predsednik društva, so na prireditvenem prostoru pod velikim šotorom oba popoldneva pripravili pester kulturni in tudi izobraževalni program. V soboto so začeli s predavanjem o predelavi sadja in s kuharsko delavnico ter nastopom tamburaške skupine Vremščica. Večer so zaključili z zabavno glasbenim programom.

Oba dneva so na Tatrah kmetje prodajali svoje sadne pridelke, prikazali so stiskanje jabolk po starem in večer zaključili z zabavnim programom. V soboto so se po brkinski sadni poti s startom in ciljem na Tatrah podali kolesarji, manjša skupina obiskovalcev pa je odšla na voden avtobusni izlet po nekaterih kmetijah ob sadni cesti. Veselo je bilo tudi na kmetiji Turn nad Gornjo Bitnjo, kjer je domači trio Turn zaigral tudi za skupino Fincev, ki so na strokovni ekskurziji po Sloveniji.

Povzeto po članku avtorja Tomo Šajna, Primorske novice. Članek je dostopen: klikni besedilo 

V MEDIJIH O TURIZMU NA PODEŽELJU – PONUDBO JE POTREBNO POVEZATI

Vasi v zaledju slovenske Istre imajo velik potencial za razvoj turizma. Preden bo več gostov našlo pot do njih, pa bodo morale odmakniti še nekaj ovir. Ponudniki se bodo morali odločiti, kaj želijo prodajati, morali se bodo povezati, da bodo bolj prepoznavni, zagotoviti bodo morali prevoze do vasi, odpreti več prenočišč …

“Vsak misli le na svojo steklenico olja, nič pa o okolici in njeni ponudbi. Manjka podjetniški duh,” je misel, ki je Mojmirja Kovača spodbudila, da je predlagal organizacijo turističnih delavnic, na katerih je tekla konstruktivna debata o tem kaj spremeniti in izboljšati.

Gostje želijo doživeti zaledje

Ponudba mora biti avtentična, domača … “Želje gostov so različne, zato jim tudi ponujamo izlete ‘a la carte’. Predvsem si želijo doživeti zaledje, spoznati kulinariko, opazovati naravo, navezati pristen stik z domačini, se z njimi srečati doma, v vinski kleti, na kmetiji, v oljarni,” pravi Matjaž Primc iz turistično razvojen agencije Autentica iz Kopra. Pri pripravi izletov skušajo s posamezniki iz vasi izboljšati ponudbo in jo povezati v enoten produkt. “Ko imaš dober produkt, se ljudje vračajo in to priporočajo tudi drugim,” ugotavlja.

Največ gostov, ki jih vodijo na izlete v istrsko zaledje, prihaja iz notranjosti Slovenije. Pri tem pa opozarja na past masovnega turizma. “Ena vas mogoče prenese največ en avtobus obiskovalcev naenkrat, sicer izkušnja ni več pristna.”

Premalo prenočišč

“Če se ne bodo povezali, ne bodo uspeli na skupnem trgu,” je bila mnenja Jana Bolčič iz TZP. Ni smiselno, da vsak posamezen hotelir nabavlja po eno vrsto zelenjave pri različnih pridelovalcih, navaja primer. Pričakovanje, da bo občina vse naredila namesto ponudnikov, ni realno, dodaja: “Sami morajo pokazati, kaj imajo, to povezati, nato pa lahko občina ali združenje nudita pomoč.”

Spremeniti pa je treba tudi pričakovanja. “Še vedno vlada miselnost iz leta 1985, ko so prihajale skupine z avtobusi, a ti časi so mimo. Delati je treba na individualnih gostih, ki v posameznem kraju ostanejo manj dni. Namestitev pa kronično primanjkuje.” Prenočišča v zaledju piranske občine lahko naštejemo na prste obeh rok, gostje pa povprašujejo prav po namestitvah v vaseh, ugotavljajo v TZP.

Velika pomanjkljivost zaledja je tudi slaba povezava z javnimi prevozi. Gostje, ki pridejo v Slovenijo z letali in nimajo avtomobila, se zato težko premikajo po zaledju, ugotavljajo v turistično informacijskih centrih. Zaposleni v centrih imajo velike težave pri svetovanju obiskovalcem, ki jih vprašajo, kako priti do znanih turističnih znamenitosti, na primer v Hrastovlje.

Priložnost so obnovljene hiše

To je lahko priložnost za lastnike nepremičnin v vaseh, meni Andrej Babnik iz portoroške agencije Maestral, ki od leta 2010 sodeluje z družbo Novasol z Danske, ta pa je eden največjih ponudnikov zakupa zasebnih objektov za turistične namene. “To je dejansko najboljša tržna niša za slovensko Primorje, zaledje, Kras, kjer so trendi tovrstnega turizma v vzponu. Lep primer dobre prakse so Hrvati v Istri, ki so v desetih letih razvili izvrsten turistični produkt,” o možnostih pravi Babnik. “Velikokrat imamo težave sami s sabo in miselnostjo, da nimamo kaj ponuditi. Ljudje pa preveč čakajo, da bo kdo drug naredil vse namesto njih,” opaža.

Povpraševanje gostov po bivanju v istrskih vaseh je veliko in lepo obnovljenih starih hiš ni težko oddati. “Če se lastnik odloči in uredi hišo tako, da jo lahko oddaja gostom, je to naložba, ki na dolgi rok prinaša dohodke. V zaledju oddajamo nekaj hiš, ki so brez težav zasedene 20 tednov v letu. To je v primerjavi z drugimi turističnimi kraji v Sloveniji zelo dobro.”

Njihovi gostje so večinoma družine, ki želijo preživeti aktiven dopust, spoznati kulinariko, se sprehajati … Povprečno bivajo v kraju sedem dni, prihajajo pa večinoma iz germanskih držav, nekaj tudi iz vzhodne Evrope. Največ povprašujejo po samostojnih objektih, obnovljenih hišah v vaseh, kjer imajo svoj mir in intimo. Velika prednost pri oddaji hiše je, če ima bazen, ki lahko podvoji ceno najema. Garancije, da bo nek turistični produkt uspešen, pa ne more dati, jasen cilj pa lahko prinese uspeh: “Če se v majhnem kraju začne turizem, to prinese nove možnosti in dodaten zaslužek. Naenkrat mora kraj ponujati storitve, ki jih prej ni potreboval.”

 

Povzeto po članku avtorice Helene Race, Primorske novice. Članek je dostopen: klikni besedilo 
Fotografija je avtorstvo gostilne Karjola.

 

 

TURISTI KOT PRILOŽNOSTNI OLJKARJI

Italija, Hrvaška in Slovenija bodo v prihodnje oblikovale skupno turistično oljčno pot, ki bo povezala ponudnike in pridelovalce oljčnega olja v zalednih krajih. Oljka bo tako končno našla pravo mesto v turistični ponudbi, ki je drugod po Sredozemlju nekaj običajnega in del identitete. Da le ni vse šele v povojih, pa dokazujejo tudi nekateri turistični zanesenjaki v slovenski Istri.

V turistično razvojni agenciji Autentica iz Kopra veliko stavijo na oblikovanje turističnih vsebin, v katerih je čutiti pristno povezanost z lokalnim okoljem. Tudi zato so se pred dvema letoma odločili, da bo obiranje oljk v enem od istrskih oljčnih nasadov del njihove ustaljene ponudbe, ki bo na voljo vedoželjnim in aktivnim turistom, ki bi se radi ob spoznavanju kulturne identitete in naravnih znamenitosti krajev v slovenski Istri preskusili tudi kot priložnostni kmetje oziroma obiralci oljk.

“Že po prvi sezoni je bil odziv obiskovalcev, ki so izbrali tak izlet, nepričakovan,” je zadovoljen lastnik agencije Autentica Matjaž Primc. Prepričan je, da turisti iščejo tovrstne vsebine, saj je vedno več zanimanja tudi za, denimo, udeležbo na trgatvi ali obiranje kakijev v Strunjanu.

Zanimivo, da udeleženci takšnih aktivnih izletov na koncu dneva v pozitivnem duhu nekoliko potarnajo, da je bilo skorajda premalo časa namenjenega obiranju istrskih sadežev. Signali so torej več kot jasni: sodobni turisti si želijo pristnih doživetij v naravi in stik z domačini, ki so prava zakladnica vedenj o istrski dediščini, tukajšnjih ljudeh, njihovih kmečkih običajih in opravilih, v katerih lahko zdaj kot aktivni udeleženci sodelujejo tudi turisti.

Primc pravi, da tematski program obiranja oljk, ki je seveda aktualen v zelo kratkem časovnem razmahu od konca oktobra do sredine novembra, predvideva obisk oljarne in pogovor z oljarjem, spoznavanje nekdanjih načinov stiskanja oljk, nakar sledi odhod v oljčnik sredi Dragonje, kjer priložnostne obiralce poučijo še o sortah oljk. “Ko so balige polne obranih sadežev, našim gostom ponudimo še tipično istrsko malico. Na koncu dneva se turisti v svoje kraje vrnejo z nasmeškom na obrazu, saj lahko zadovoljno ugotovijo, da so ob obisku naših krajev opravili še koristno delo,” meni sogovornik.

Direktor Turistično gospodarskega združenja Izola in znani istrski oljkar Danilo Markočič pravi, da jih letno v nasadu obišče od 800 do 1200 turistov. Takšna ponudba pritegne predvsem Avstrijce, Nemce, Švicarje in Italijane. “Nek gospod iz Avstrije je svojevrsten rekorder. K nam prihaja že deseto leto zapored,” pravi sogovornik.

“Vzdušje je zelo sproščeno, kajti turisti so zelo vedoželjni in ob sprehodu skozi oljčnik skušamo odgovoriti na vsa njihova vprašanja. Zanimajo jih način pridelave oljk, prisotnost fitofarmacevtskih sredstev pri vzgoji oljk, značilnosti hladnega prešanja, skratka prav vse, kar je povezano z oljkarstvom,” ponosno pove Markočič in doda, da program sklenejo s postankom pred oljko županov, ki je del uspešne promocije pomena oljčnega olja v naših krajih.

Piko na i takšni inovativni turistični vsebini pa seveda daje tudi “kulinarični finiš”, ki predvideva okušanje pristne istrske merende, v kateri igrajo glavno vlogo bruskete s česnom in oljčnim oljem, pečena zelenjava, domač kruh z oljkami, ombolo s pršutom, vse skupaj pa je treba poplakniti s kozarcem domače malvazije.

Mateja Hrvatin Kozlovič  oljke ljudem približa skozi voden kulinarični sprehod, ki predvideva pokušino različnih vzorcev olj, celoto pa dopolnjuje še domač istrski narezek in kozarec vina. “Turiste zelo zanima, kakšen je postopek stiskanja, zato jih o tem temeljito poučimo in predstavimo celoten proces. Najbolj so presenečeni, ko jim pokažemo, da za segrevanje prostorov in mase v preši, uporabljamo oljčne koščice, biomaso torej, saj stremimo k trajnostni porabi energije,” pojasni sogovornica.

Povzeto po članku Nataše Hlaj, Primorske novice. Članek je dostopen: klikni besedilo