“ŽLAHTNA ŠTORIJA SPODBUDILA ZANIMANJE ZA BRDA, AFERA TERAN PA ZA KRAS”

Virus je sredi oktobra zaprl tudi turistične kmetije, gostov od tedaj niso videli niti v osmicah, v vinotočih in vinskih kleteh, za katere sta jesen in zima najboljše obdobje za zaslužek. A epidemija je po drugi strani priložnost za turizem na podeželju. Ljudje bodo še bolj iskali sprostitev v naravi, odmaknjene kraje brez gneče in domačnost, so ugotavljali udeleženci virtualnega posveta, ki ga je pripravila portoroška Turistica.

Turizem na slovenskem podeželju prinaša dodaten prihodek in kakovostna delovna mesta, poleg tega pa lahko pripomore tudi k ohranjanju kulturne krajine in biodiverzitete. Po mnenju predavatelja na Fakulteti za turistične študije – Turistici in moderatorja Mateja Vranješa bo turizem na podeželju zdaj dobil še toliko večji zagon, saj se bodo turistični tokovi preusmerili na območja, kjer ni gneče in ponujajo stik z naravo.

Turisti iščejo pristna doživetja

Tudi drugi udeleženci so se strinjali, da bo pandemija spodbudila trende, ki že nekaj let nakazujejo odmik od množičnega turizma.
Matjaž Primc, ustanovitelj in direktor Turistično razvojne agencije Autentica iz Kopra, je sedanje razmere ocenil kot katastrofalne. Agencije so zaprte, izvzete so bile tudi iz sistema turističnih bonov. Sami so se lani soočili s 80-odstotnim upadom prometa.

Po njegovem mnenju pa se bo turizem na podeželju, po krizi, povezani z novim koronavirusom, še okrepil: “Ljudi zanimajo doživetja in obisk turistične kmetije je vsekakor pristnejše doživetje kot obisk gostilne ali restavracije. Ponuja domačnost, družinski utrip, ki ga gost začuti.”

Od spanja na senu do lastne klavnice

Turistična kmetija Pri Plajerju iz Trente sodi med najboljše ekološke kmetije v Evropi. Ponuja nekaj apartmajev in sob, v povprečju so zasedeni 140 dni na leto, zadnja novost je spanje na senu. “Smo majhni, znamo se posvetiti gostom. Velika večina hrane, ki jo ponujamo, je ekološko pridelane,” poudarja lastnik Marko Pretner. Kar 65 odstotkov surovin je njihovih, 15 odstotkov pa kupijo pri drugih kmetih v dolini. Imajo tudi lastno klavnico, saj redijo drobnico. Pomembno je, da dejavnost turistične kmetije podpira vsa družina, otroci s kmetije pa so lahko odlična vez z otroki gostov. “Naša najmlajša hči Maruša je naša najboljša animatorka. Otroci se sporazumevajo po svoje, četudi ne poznajo skupnega jezika.”

V Posočju je kar veliko namestitvenih zmogljivosti, vseeno pa je povpraševanje še vedno veliko večje od ponudbe. Če so sobe in apartmaji rasli kot gobe po dežju, pa turistične kmetije niso sledile takemu tempu. “V turističnih kmetijah je zato še veliko neizkoriščenega potenciala,” meni Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra. Mehanizme, s katerimi država prihaja naproti akterjem, vidi kot svetlo točko in kot priložnost, ki jo je treba izkoristiti: “Turizem na podeželju ima svetlo prihodnost. Ni se nam treba bati, zagotovo pa vsem ne bo lahko,” je še ocenil.

Turizem na podeželju bo razmeroma hitro spet oživel

“Turistične kmetije so glavne zvezde pri našem delovanju, saj delamo butično ponudbo,” je izpostavil Dejan Iskra, vodja regionalne destinacijske organizacije (RDO) Postojnska jama – Zeleni kras iz Pivke. Vlogo agencij vidi v povezovanju vseh ponudnikov na destinaciji in razvoju produktov, veseli pa ga samoiniciativnost nekaterih ponudnikov. Tako razvijajo turizem za ljudi s posebnimi potrebami, na zelo dober odziv je naletelo tudi opazovanje medveda v snežniških gozdovih.

Tudi Iskra ocenjuje, da bo turizem na podeželju med prvimi, ki se bo začel obujati prav zato, ker ponuja tisto, kar zdaj iščejo turisti. “Letos in prihodnje leto bo lahko še kritično, sploh za območja, kakršno je naše; 90 odstotkov nočitev so ustvarili tujci, prekinitev mednarodnih tokov se zato pozna. Toda pomembno je, da povpraševanje po naši destinaciji obstaja. Prek naše agencije že beležimo povpraševanje iz tujine, čeprav sploh ne vemo, kdaj bodo meje sproščene. Upamo, da čimprej.”

Tudi Marko Pretner meni, da turizem na podeželju v prihodnosti ne bo imel večjih težav. “V času covida vlada izredno veliko zanimanje za stik s naravo. Na širšem območju Julijskih Alp je bil lani obisk za 70, 80 odstotkov večji kot leto poprej. Po padcu omejitev bo podeželski turizem oživel razmeroma hitro. Gre za ponudnike, kjer gostje lahko računajo na veliko naravnega okolja, po drugi strani pa so to družinska podjetja in zelo prilagodljiva.”

Za večjo prepoznavnost

Dodatne možnosti so tudi v promociji posameznih destinacij. Za Matjaža Primca je rast zanimanja za Goriška brda pravi fenomen: “Z nadaljevanko Ena žlahtna štorija so Brda doživela neverjetno prepoznavnost, seveda pa so Brici tudi sami veliko naredili za promocijo Brd skozi odmevne dogodke.” Vsaj del zaslug za vse večje zanimanje pa Kras po mnenju Primca dolguje sporu s Hrvati o imenu teran. “Z afero teran se je prepoznavnost Krasa močno povečala. Lahko bi rekli, da je bila afera teran največja promocija Krasa za slovenski trg. Več povpraševanja pa vodi do pestrejše in bolj kakovostne ponudbe.”

Sicer pa je Pretner gospodarjem kmetij položil na srce, naj dovolj zgodaj prenesejo kmetije na mlajšo generacijo. Tako bodo mladi ostajali na podeželju pa še dodatne dejavnosti na kmetiji se bodo prej lotili. Izpostavil je težavne razmere za kmetovanje na gorskih območjih, zaradi česar je po njegovem toliko pomembnejša vloga države oziroma podpornih ustanov.

Povzeto po članku Sonje Ribolica, Primorske novice. Članek je dostopen: Žlahtna štorija spodbudila zanimanje za Brda, afera teran pa za Kras