Kraški pršut je tisti, ki je sušen na mrzli in občasno divji kraški burji. Vsaka kraška domačija ima vsaj eno takšno svinjsko stegno, ki visi v hramu domačije. Svinjsko stegno je lahko od drugod, ampak sušeno mora biti na Krasu po strogo predpisanih pravilih. Največ sušenih pršutov imajo tradicionalne kraške pršutarne, saj je bila priprava in prodaja pršuta pomembna gospodarska dejavnost že v preteklosti. Kraški pršut se suši od 9 pa vse do 16 mesecev. Lahko tudi dlje. Pršut se je jedlo večinoma ob koncu večjih kmetijskih del (v času žetve, košnje ali seveda trgatve) ali za praznike (žegnanje, poroka, Velika Noč). V večini pa so bili pršuti namenjeni za prodajo. Kraševci so po 2. svetovni vojni nosili prodajati svoje pršute v Trst, zlasti trgovcem in gostincem. Še danes se Italijanom ob rezini kraškega pršuta cedijo sline. Zato ob koncih tedna zelo radi obiščejo eno izmed kraških domačij ali osmic, kjer jim poleg tega kralja mesnin postrežejo še kraški teran.

Ljubitelji pršutov se velikokrat sprašujejo v čem je razlika med kraškim in istrskim pršutom. Istrski pršut je brez kože in slanine. Je dober, ampak ne tako odličen kot kraški, ki ga dopolni cel komplet okusov.

Vabimo vas, da harmonijo kraških okusov doživite na nepozabnem kulinaričnem izletu na Krasu:
Izlet na Kras – v deželo pršuta, terana in poezije
Kulinarična pravljica na Krasu
Kulinarično razvajanje med Krasom in Trstom

***Izleti so namenjeni različnih zaključenim skupinam, društvom in kolektivom.

Doživite Kras v vsej svoji lepoti in v spremstvu vodnika domačina pokukajte v pršutarno in na  druge kamnite kraške domačije!

Vipavska dolina… Njena ugodna geografska lega in specifika reliefa sta razloga za zelo ugodne podnebne razmere, ki dajejo dom v prvi vrsti vinogradništvu in sadjarstvu. Kdo še ni slišal za kvalitetno vipavsko vino zelen ali pa za sok iz sočne vipavske breskve? Ste že slišali za lahkotno vipavsko “breskovo vino”? Divja in mrzla vipavska burja medtem suši domače mesnine na vipavskih domačijah.

Tu so doma srčni in ustvarjalni ljudje, ki poklanjajo svoji zemlji svoja najboljša leta. Številne vinarske domačije že več generacij pridelujejo v svojih sodih izjemno kvalitetna vina. Tradicija gre iz roda v rod in dobiva mlade gospodarje, ki jih vodita neizmeren entuziazem in ljubezen do domačega kraja.

V vipavski dolini je poleg kulinarike bogata tudi naravna, zgodovinska in kulturna dediščina. Idilični sprehod ob reki Hubelj do izvira, stara elektrarna, ostanki rimske utrdbe v Ajdovščini, znani Vipavski križ, edinstvene Goče z obokanimi kletmi in dolgo vinarsko tradicijo, očarljiva Vipava – »slovenske Benetke«… V Podnanosu je naša slovenska himna dobila svoj ritem in melodijo, Ivan Tavčar je na počitnicah v Zajčjem gradu pisal Cvetje v jeseni…

Idej za izlet po Vipavski dolini je zares veliko, zato vsako leto nastane kakšen nov program. Kliknite na spodnje povezave in najdite vam najboljšo idejo za izlet z vašim društvom, kolektivom ali zaključeno družbo:

Izlet v čudovito Vipavsko dolino
Vipavska pravljica
Kulinarično doživetje Vipavske doline

Vipavska dolina je kot prebujajoča se Trnuljčica. Čudovita, skrivnostna in nedolžna. Zavijte na njene zavite poti in v spremstvu vodnika domačina spoznajte mnogotere skrivnosti očarljivih vasic in starodavnih obokanih kleti!

Lepa in mila si Vipavska dolina,
na gričih trta, da nam vina,
so njive posejane, žito zori,
cvetoče drevje sladko sadje rodi.

Živina se pase, potok žubori,
zelene travnike kosec kosi;
Listje v vetru lepo šelesti,
zjutraj me pesem ptic prebudi.
(Aljoša Stražiščar)

Med pomembna opravila spada tudi obiranje oljk, ki se začenja konec meseca oktobra. V Istri raste oljka že iz rimskih časov. V času rimskega imperija je oljčno olje za Istro in Istrane predstavljalo zelo pomemben gospodarski vir. Tradicija se je ohranila do današnjih dni. Olje so še v začetku prejšnjega stoletja shranjevali v velikih izklesanih kamnih pokritih z lesenim pokrovom, imenovanih “kamen od ulja”. Kamni so bili različnih dimenzij.
Oljke so stiskali v torklah, kjer so pekli tudi krompir, ga namakali v olje in zraven pili vino. Moderne torke je danes moč najti po celotni Istri. Stare torkle so se ohranile v nekaterih vaseh in si jih danes lahko ogledamo kot muzejsko zbirko. Star istrski pregovor pravi: »Per tutti i šanti baligo davanti«, kar pomeni, da se na vse svete (1. novembra), okoli pasu opaše iz platna narejena vrečka (baligo), v katero se nabira oljke. V knjigi Prospera Petronia iz leta 1682 je zapisano, da so Istrani obirali oljke od sv. Katarine (25. novembra) pa vse do Božiča. Če je bila letina dobra pa je obiranje trajalo vse tja do marca. Slovenska Istra je eno najsevernejših območij, kjer še uspeva oljka. Znano je, da so oljčna olja tega območja med najboljšimi. Danes je v Slovenski Istri posejanih skoraj 1300 hektarjev nasadov.
Vir: Alberto Pucer

Pri Autentici smo vam ob tej priložnosti pripravili Izlet – Obiranje oljk v Slovenski Istri. To je izlet oziroma izkušnja, ki jo morate doživeti!

Krkavče so zelo stara vas v zaledju Kopra nad reko Dragonjo. Zgrajena na živi skali polna zanimivosti in skrivnosti še iz daljne preteklosti. Že od davnih časov je v oklici Krkavč na neznanem kraju bil zakopan zaklad, ki je buril duhove, domišljijo in radovednost tamkajšnjih prebivalcev. Ta skriti zaklad je bila zlata koza, starodavni simbol Istre. Mnogi so jo leta in leta iskali in iskali, da bi obogateli, a zaman. Hudič je namreč nad zlato kozo obesil težak mlinski kamen zvezan z vrvjo in skrbno bdel nad njim. Če bi se kdo približal zakladu, bi hudič prerezal vrv in kamen bi pod sabo iskalca dobesedno zmečkal.
Leta 1728 je v Krkavče prišel opravljat službo božjo duhovnik Štefan Umer. Tamkajšnja cerkev je bila takrat majhna, vlažna in v slabem stanju. Odločil se je, da jo porušil in zgradil novo, večjo. To pa ni bilo lahko. Dobil je vsa potrebna dovoljenja, manjkal pa je denar. Med iskanjem le-tega je župnik Umer slišal govorice o skritem zakladu. Odločil se je, da ga poišče. In uspelo mu je najti skriti zaklad. Ko se mu je približal pa je hudič že pripravil škarje, da z njimi prereže vrv na kateri je visel mlinski kamen in ga tako pokoplje pod sabo. V tistem trenutku pa se je iz bližnje Nove vasi, kjer je bila čudodelna Mati Božja, zaslišal močan lajež psov, ki je tako prestrašil hudiča, da je nemudoma zbežal. In tako se je župnik lahko polastil skritega zaklada oziroma zlate koze. Na skrito jo je nesel prodati v Trst in zanjo prejel veliko denarja, da je z njim lahko zgradil novo, veliko cerkev, ki še danes ponosno stoji ob glavnem vaškem trgu. Dograjena je bila leta 1738, posvečena pa je sv. Nadangelu Mihaelu, ki goduje 29. septembra. Na ta dan njemu v čast pripravijo v Krkavčah veliko slavje.

Najdite idejo za izlet v Slovensko Istro in se v živo prepričajte o čarobnosti istrskih vasic!

IZLET V PADNO IN OKOLICO

Padna – istrska vasica, ki se bohoti na pomolu nad dolino potoka Drinca, je skozi stoletja uspela ohraniti svoj značilen videz.
Z arheološkimi izkopavanji so do sedaj odkrili ostanke, ki nam pričajo o življenju na tem območju že v rimski dobi. Te izkopanine so večinoma stare opeke in deli rimske ceste. Najden je bil tudi fragment, na katerem piše »publi ituri sabini«. Iz raziskav lahko sklepamo, da je Padna obstajala že v antiki.
Ime PADNA naj bi izviralo iz latinske besede »patena«, ki pomeni krožnik, skleda. Grič, na katerem je vas ima namreč obliko narobe obrnjene sklade ali šalice. Druga razlaga pravi, naj bi bilo ime slovanskega izvora. Padna naj bi namreč “padla” iz bližnega griča, kjer nekoč stala stara vas na današnje mesto.
Vas je zaznamovala tudi našega slikarja Božidarja Jakca, katerega starši so 14 let živeli v Padni. Danes je v vasi njegova galerija. Na pomolu strme in razgledne vzpetine je cerkev sv. Blaža z zgodnjegotskimi elementi iz 13. in 14. stoletja in marmornatim podstavkom kropilnika iz 9. stoletja. Zvonik cerkve naj bi vaščani zgradili s prodajo bledeža (slo.: blitve).
Vse južno pobočje padenskega hriba je poraščeno z oljko. Raziskave so pokazale, da so drevesa stara več kot 300 let. Zato ni čudno, da so se vaščani letos odločili, da bodo med 27. in 29. aprilom praznovali praznik olja in bledeža. Veseli smo, da so k praznovanju povabili tudi našo agencijo. V okviru praznika namreč organiziramo animacijski pohod med Padno in Novo vasjo ter kolesarjenje po Šavrinskih hribih.
Doživite kamnito vasico v objemu več stoletnih oljčnikov – Izlet v Padno in okolico!