Martinovo: Enodnevni izleti

/0 Comments/in /by

Martinovo je praznik, na katerega so se naši predniki zahvaljevali za dobro letino. Pri Autentici se bomo sv. Martinu poklonili z MARTINOVIMI IZLETI in ga praznovali cel mesec november.
V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine in razni zabavni dogodki. Predvsem je zanimivo na Primorskem.

KAKO MARTINOV NOVEMBER?
V Goriških Brdih je Martinovo največji praznik za trgatvijo ali »bandimo« kot rečejo Brici. V Šmartnem se dogaja eno najbolj pristnih Martinovanj v Sloveniji. V Slovenski Istri se praznovanje svetega Martina, oziroma »Martinja«, kot rečejo Istrani, razlikuje od vasi do vasi in ponekod traja do enega tedna.

Pri Autentici v tem času ponujamo prav posebne novembrske izlete! V mesecu novembru je namreč veliko priložnosti za izlet na Primorsko, saj poleg Martinovanj svoja vrata odprejo tudi osmice. Martinovo je velik praznik in zakaj bi Sv. Martina počastili samo z večerjo? November je lahko zelo zabaven!

Oglejte si naše posebne jesenske izlete in preživite čudovit novembrski dan na Primorskem!

Izlet v Padno in okolico

/0 Comments/in /by

IZLET V PADNO IN OKOLICO

Padna – istrska vasica, ki se bohoti na pomolu nad dolino potoka Drinca, je skozi stoletja uspela ohraniti svoj značilen videz.
Z arheološkimi izkopavanji so do sedaj odkrili ostanke, ki nam pričajo o življenju na tem območju že v rimski dobi. Te izkopanine so večinoma stare opeke in deli rimske ceste. Najden je bil tudi fragment, na katerem piše »publi ituri sabini«. Iz raziskav lahko sklepamo, da je Padna obstajala že v antiki.
Ime PADNA naj bi izviralo iz latinske besede »patena«, ki pomeni krožnik, skleda. Grič, na katerem je vas ima namreč obliko narobe obrnjene sklade ali šalice. Druga razlaga pravi, naj bi bilo ime slovanskega izvora. Padna naj bi namreč “padla” iz bližnega griča, kjer nekoč stala stara vas na današnje mesto.
Vas je zaznamovala tudi našega slikarja Božidarja Jakca, katerega starši so 14 let živeli v Padni. Danes je v vasi njegova galerija. Na pomolu strme in razgledne vzpetine je cerkev sv. Blaža z zgodnjegotskimi elementi iz 13. in 14. stoletja in marmornatim podstavkom kropilnika iz 9. stoletja. Zvonik cerkve naj bi vaščani zgradili s prodajo bledeža (slo.: blitve).
Vse južno pobočje padenskega hriba je poraščeno z oljko. Raziskave so pokazale, da so drevesa stara več kot 300 let. Zato ni čudno, da so se vaščani letos odločili, da bodo med 27. in 29. aprilom praznovali praznik olja in bledeža. Veseli smo, da so k praznovanju povabili tudi našo agencijo. V okviru praznika namreč organiziramo animacijski pohod med Padno in Novo vasjo ter kolesarjenje po Šavrinskih hribih.
Doživite kamnito vasico v objemu več stoletnih oljčnikov – Izlet v Padno in okolico!

Avtentičen božični recept: Istrski bakala na belo

/0 Comments/in /by

Na naših izletih po Slovenski Istri boste poizkusli tradicionalno istrsko kulinariko. V nadaljevanju vam predstavljamo eno izmed jedi, ki na predbožični večer na krožniku v Istri ne sme manjkati – istrski bakala na belo.

Dan pred božičem je bil v Istri strogi post. Žene so že popoldan cvrle fritole (vrsta istrske sladice), otroci so postavili jaslice, zvečer pa je bil obvezno na mizi bakala na belo z vrzotami (ohrovtom) in polento. Priprava bakalaja je bilo vedno moško delo.

Sestavine:
1 bakala (polenovko), težak približno 500 g, 2 dl oljčnega olja za cvrtje, oljčno olje za dolivanje (1/4 do 1/2 l, odvisno, koliko ga »spije« in od teže oz. velikosti), 5 strokov česna, nekaj vejic peteršilja, sol in poper ter vodo, v kateri se je bakala kuhal.

Priprava:
Bakala moramo najprej potolči in ga namakati v vodi celo noč (ali najmanj 4 ure).

Nato ga kuhamo v slani vodi, dokler se ne zmehča (cca. 45 minut). Nekaj vode, v kateri se je kuhal, shranimo. Ko je še topel, odstranimo kosti in po želji tudi temno sivo kožo ter damo meso v višjo posodo (lonec).

Na segretem oljčnem olju popražimo dva stroka česna. Ko porjavita, ju odstranimo in olje ohladimo. To olje zlijemo na kose bakalaja v lonec, popramo, po potrebi še malce posolimo in začnemo tolči z leseno, spodaj debelejšo kuhalnico (tako, kot jo uporabljamo za pripravo pireja). Dodamo preostanek sesekljanega česna in peteršilj ter tolčemo naprej. Vmes občasno dolivamo oljčno olje. To delamo toliko časa, dokler masa ne postane primerno gosta.

Poskusimo, po potrebi dosolimo in popramo, po želji lahko dolijemo nekaj vode, v kateri se je bakala kuhal, da postane bolj bel in mehkejši. Tako pripravljenega še malce pogrejemo in ponudimo s polento kot glavno jed.

Na božično vigilijo (predbožični večer) pa so zraven imeli še praženo zelje ali ohrovt (vrzote) kot zelenjavno prilogo.

Vir: Alberto Pucer, Istrska kuhinja: pr nes kuhemo pu naše
Foto: Robert Titan

Šavrinska hudomušna zgodba

/0 Comments/in /by

Nastopata Šavrinki Vanca in Ančka. Na korti, pr Vanci doma.

VANCA: Vražje kokoši, vse so mi posrale. Na, poglede, kaj niso mogle jet kam drugam? Vse je posrano!

ANČKA: O, dober dan Vanca, pa kaj se jeziš na vse zgodaj ujutro?

VANCA: Buh dej, buh dej! Pa kadu se ne bi jezu. Te vražje kakuše so mi vse posrale. Pazi, da ne stopiš na kakšen drek. Trba si vre.

ANČKA: Ne, ne nisem!

VANCA: Pa kaj te je prneslo v tem cajte, po tem vremene?

ANČKA: Pa saj znaš. Pršla sem po jajca. Pa eno malo tudi za to, da grem od hiše in da ne gledam unega mojega starega doma. Znaš, od kar je zmastu grozdje, je vsak dan pijan.

VANCA: I poli nas je tako. S temi moži je sam križ in greh.

ANČKA: Sem prišla, ku imaš še kakšno jece za prodat.

VANCA: Znaš, da ne znam, ku je kaj. Ki moj ta stari znosi vse v uštarijo. Če ni za tabak in kvartin, nej mira pr’ hiše. Pa tudi ku nej soli u hiše.

ANČKA: Trba če bet kej.

VANCA: Grem gledat. (Se vrne.). Eko, sem vre lete. Nekaj če bet. Pa kan jih boš dala?

ANČKA: Vide, leti v plenjer mi jih dej. In pazi, da mi ne zakrgaš kakšen polužak.

VANCA: Mouči, mouči, še jajc ni, ke čejo bet polužke. Se ti ne bodo razbila?

ANČKA: Sen dala malo slame. Ti jih samo dej notri.

VANCA: Pet, deset, petnajst, dvajset,. Na glej, vlih dvajset jih je.

ANČKA: Pa kaj češ jemet ti za ta jajca?

VANCA: Kaj si prnesla ten s Trsta?

ANČKA: Vide, jeman ano tri fačole, šemencine, kos žajfe, en rakel konca…

VANCA: Vide, glej! Ta fčo če mi bet dober za zvečir, ko grem mouzt kravo v štalo, da me ne zebe v glavo. Ta je lep, če bet za h maše. Tega nečen. Ta mi beži z glave.

ANČKA: Psti ga, psti. Čen ga prodat kakšni mladi.

VANCA: Anka ta rakel konca bon vzela. Si jeman za zašet opanke. Te šememncine bo rabu moj Bepi, da si bo zebu postole, ki ku se bo en lep dan kar ubou, ki mu postoli zevejo tako na široko. Si jih mora popravet. Pa anka to žajfo rabim za se oprat. Vide, vse to ben vzela.

ANČKA: Ma, botra moja. Kaj si nisi ti malo preveč robe pobrala za teh par jajc!

VANCA: Kaj češ reč, da be te mogla še kaj det?

ANČKA: Znaš, da mi moraš še kaj det. Za tolko robe je premalo samo dvajset jajc.

VANCA: Čakej, čakej! (Odide in se vrne.) Ta prvi čeden je bil moj Bepi u malne. Videš, jeman čisto frišno domačo frmentonjevo moko. Videš, ta baležič ti lahko dam. Na, pa še kos pancete ti dam, da se boš zatacala mineštro. Bo tako dobro?

ANČKA: Boh ti povrni, botra. Nanka an malo je nemam, nanka za ano polento. Pa anka pancete nej več, nanka an njoco. Sem kontenta.

VANCA: Alora smo si pari?

ANČKA: Ja, ja, je vse prou, je botra.

VANCA: Čuj, čuj! Ti čen povedat še nekaj. Pa eno malo več po tiho, da ne bi kadu čev. Drugi bot, ko prideš, prnes, prnes mi ane bondante. Jih nemam nanka za h medihe, ku me kaj toka.

ANČKA: Poslušaj me, poslušaj. Vide, ki jeman leti u borši ane. Znaš, sem jeh prnesla tan doli uni toji, ke anka ne znan, da kaku se ji reče. Pa pravi, da ji nejso dobre. Ona je bolj fina, jih neče. Pogledi, leti so, tebe sigurno ti bojo prav.

VANCA: Čuj, an malo so mi voske. Jih bon ano malo popravla, pa bodo dobre. Čuj, čuj, a vseglih mi drugi bot prnesi še ene malo buljše za h medihe.

ANČKA: Čen ti prnes, čen. Ane takšne na špičce. Če bet kontent tvoj Bepič. Pa kaj mi češ dat zanje? Lahko mi daš ano kokoš.

VANCA: A moj Bepič. Brigajo njega moje bondante! Pa znaš, da si pametna? Lahko ti bom dala kokoš. Pa znaš, kaj bom rekla mojmo Bepči? Rekla mu bom, da jo je vzela lisica ali kobič. Taku da bo prou! Ja, smo si bot?

ANČKA: Dobro, smo zmenjene.

VANCA: Pazi, kot hodeš, da ne padeš, je vre kasno. Zbugom.

ANČKA: Pste mi jajca za drugi bot! Da jeh ne boš dala kakšni drugi! Zbugom!

VANCA: Ne bom, ne! Gram anka jaz. Moram zapret kokoši pa anka prascem moram dat še jest.

 

ŠAVRINSKO ZGODBO LAHKO DOŽIVITE TUDI NA IZLETU >>> KLIK

Izlet v Trst

/0 Comments/in /by

Ste pripravljeni na izlet v Trst? Ko zaslišite besedo »Trst«, katera je vaša prva asociacija? Trg Ponterosso, Openski tramvaj, Miramar, Rižarna, grič sv. Justa, zamejski Slovenci, prometni kaos…? Ali ste se spomnili na kavo? In zakaj ravno na kavo?

Malokdo izmed tistih, ki so že obiskali Trst in tistih, ki ga še bodo, ve, da je to obmorsko mesto prava prestolnica kave. Po sprehodu po starem mestnem jedru hodimo mimo številnih trgov, ob katerih se šopirijo čudovite palače in cerkve. Ženske postopajo pred izložbami z mamljivo italijansko modo, medtem ko moški zdolgočaseno gledajo na uro in upajo, da bo njihovih muk čim prej konec. Tako nesrečni se sploh ne zavedajo čudovite rešitve, ki se jim ponuja na vsakem vogalu. Staro mestno jedro Trsta je prepredeno s številnimi kavarnami, katere so prežete z aromo italijanskega espressa. Ali vam je morda ljubši capuccino, morda macchiato? Ali vas je tržaška burja prezebla do kosti in vam bi prijala ena kavica s kapljico ali dvema domačega žganja (caffe corretto)?
Prvo kavarno so v Trstu odprli že pred skoraj 265 leti. V njih so se že od samega začetka družili kulturniki, umetniki, pisatelji, intelektualci, politiki in boemi, ter se v njih greli, klepetali, pisali, brali in preprosto uživali. V 19. stoletju je bilo uvažanje kave in trgovanje poglavitni tržaški posel. Posledica tega je bila konec 19. stoletja zgrajena prva tržaška pražarna takratnega komandanta avstrijske trgovske mornarice Hermanna Hausbrandta. Pijete Hausbrandt Caffe? Tržaška pa sta tudi Illycaffe in Cremcaffe ter slovenska Qubik Caffe in Primo aroma. Najstarejša še delujoča kavarna v Trstu je Caffe Tommaseo, ki nudi tovrstne užitke že od davnega leta 1830. Kljub številnim kavarnam le-te niso edini razlog, da je Trst prestolnica kave. Pomembno je tudi dejstvo, da se v tržaški luki tovori največ surove kave – od izbire najboljše mešanice do praženja in pakiranja. Tržačani so tako znani kot največji porabniki kave v Italiji. Povprečje letne porabe kave v državi je 4,5 kg na osebo, v Trstu pa kar 10 kg na osebo.
Zatorej, vsi ljubitelji kave, zdolgočaseni možje pred izložbami in tisti, ki se radi zgolj razvajate na različne načine, Trst je pravo mesto za odkrivanje tovrstnih užitkov. Ob naslednjem obisku nekdanje prestolnice »avstrijskega primorja« se le pustite zapeljati aromi izvrstne tržaške kavice in ob srebanju pri šanku tržaške kavarne doživite tisti pravi Trst!

Klikni tu za: Izlet v Trst in okolico

Ena žlahtna štorija v “živo” – Izlet po lokacijah snemanja

/0 Comments/in /by

Bi radi od bliže doživeli pravo žlahtno štorijo? Pridružite se nam na izletu po lokacijah snemanj!
Ena žlahtna štorija, romantična komedija, ki je trenutno najbolj priljubljena in najbolj gledana serija v Sloveniji je svoj dom našla v očarljivih Goriških Brdih. Izjemne kulise in razgledi verjetno najbolj eksotične slovenske destinacije v tem trenutku, poleg odlične zgodbe in igralcev zagotovo občutno pripomorejo k pravljičnosti in edinstvenosti nadaljevanke, ki nas je prikovala pred male zaslone…
Prav zato smo se odločili, da razkrijemo destinacije, ki jih vidite v seriji in jih strnemo v zanimiv in simpatičen program izleta. Predstavljamo izlet Po poteh Ene žlahtne štorije!

PROGRAM IZLETA – KLIKNI TUKAJ >>

Skupaj z nami se zapeljite po poteh trenutno najbolj priljubljene slovenske serije in jo doživite še v živo! Sprehodite se z nami skozi najlepšo briško vasico Biljana, mimo famozne gostilne Glaž, v prelepo “Guštovo” cerkev ter se spomnite smešnih trenutkov, ki jih je imel “Berto” na “Tonkinem” grobu. Ustavite se pri “Bonifacijevem” župnišču in obiščite Vilo Vipolže, mesto famozne velike poroke ter naredite gasilsko fotografijo pred “Špacapanovim” Gredičem!
Zapeljali se bomo čez griče in doline in v živo podoživeli kraje Ene žlahtne štorije. Sredi dneva si bomo privoščili briško kosilo, vsekakor pa Goriških Brd ne bomo zapustili brez obiska vinarske domačije z dolgoletno tradicijo, kjer bomo razvajali naše brbončice z odličnimi briškimi vini. Prisrčno in toplo vabljeni, da se nam pridružite na nepozabnem doživetju!

Program izleta Po poteh Ene žlahtne štorije najdete tukaj >>

Za natančnejšo ponudbo nas pokličite ali nam pišite, z veseljem vam bomo svetovali pri načrtovanju vašega izleta:
TELEFON: 05 611 79 62
GSM: 031 337 339
E-MAIL: info@autentica.si

Program lahko tudi prilagodimo vašim željam in finančnim zmožnostim.

Več izletov v Goriška najdete tukaj >>

Štorija, ena žlahtna štorija, od brajd, od Berta od njegovih pup…

Enodnevni izlet v Krkavče

/0 Comments/in /by

Izlet v to istrsko vasico je prav posebno doživetje! Krkavče sodijo med najlepše pa tudi med starejše vasi Slovenske Istre. O slednjem pričajo arheološke najdbe na Gradišču pri Škarljevcu in nad vasjo na območju pokopališča. Najstarejše najdbe so iz predrimske dobe, od katerih največjo pozornost vzbuja tako imenovani Krkavčanski (Krkavški) kamen, ki naj bi bil po nekaterih podatkih star kakih tri tisoč let, po drugih pa iz časa 2. stoletja pred našim štetjem. V pisnih virih se vasica prvič omenja leta 1064 in sicer v listini, s katero je Henrik IV: Bavarski podelil to območje Freisinškim škofom….
Prebivalci so se v preteklosti preživljali s kmetijstvom, živinorejo in trgovino. Pridelke so prodajali v obalna mesta. Žene pa so kruh služile tudi s pranjem perila predvsem tržaškim družinam.
Danes so Krkavče znane predvsem po odličnem oljčnem olju. Za Krkavče nasploh pravijo, da je tu »mati vod ulik doma«. Sredi vasi raste prastara vaška oljka stara preko 800 let! Vas se ponaša s strnjenim vaškim jedrom, značilno arhitekturo in cerkvico Sv. Nadangela Mihaela z izredno zanimivo zgodovino. Celotno vaško jedro je grajeno na skalni gmoti, kjer je večina hiš zaradi tega zgrajena brez temeljev. Krkavče so vas prijaznih ljudi, ki vas bo gotovo navdušila!

V kolikor bi si želeli to vasico spoznati od blizu, priporočamo, da se odpravite na enodnevni izlet v Krkavče in okolico:

Izlet v Brda

/0 Comments/in /by

Za en dan odložite vaše obveznosti in se skupaj z nami odpravite na zabaven in doživetij poln izlet v Brda! Sredi spokojnih Goriških Brd doživite okuse pravljične pokrajine, sprehodite se po ozkih uličicah briških vasic ter zavijte s poti med vinograde! Z domačini spijte kozarček briškega vina ter si pri njih naberite košaro briških češenj ali drugega sadja!
Goriška Brda so najbolj sredozemski del Posočja. Zaradi ugodnih klimatskih pogojev je ta gričevnata pokrajina najbolj poznana po sadjarstvu in vinogradništvu. Briški okusi kot so odlična vina, oljčno olje in briško sadje ter čudoviti razgledi, očarljive vasice na vrhovih gričev in gostoljubni Brici so med seboj stkali pravo briško žlahtno štorijo!

Zakaj na izlet v Brda?
– Ker je odlična popestritev posebnih priložnosti v krogu najdražjih (rojstni dnevi, obletnice).
– Ker je izlet primeren za sprostitev in krepitev timskega duha ob kolektivnem izletu
– Ker je to idealen izlet za vaše društvo
– Ker je odlična izbira za širjenje obzorij in spoznavanje dobrih praks v sklopu strokovnih ekskurzij.

KLIKNITE TUKAJ za ogled programov izletov v Goriška Brda!
Pokličite nas na 031 337 339 ali pišite na info@autentica.si!

Polepšajte si dan in doživite Goriška Brda skupaj z nami!

Enodnevni izlet v Brkine

/0 Comments/in /by

Dolgo časa zapostavljeni in zaostali v razvoju so Brkini dokaj nepoznani in kot taki predstavljajo pravi turistični biser ter odlično destinacijo za enodnevne izlete. Zaradi neokrnjene narave jim rečejo tudi »zelena oaza« sredi krasa. Po brkinskih slemenih se razprostirajo značilne vasice, na nekaterih vrhovih so se ohranile nekatere srednjeveške grajske utrdbe in zanimive starodavne cerkvice. Vabljeni na enodnevni izlet v Brkine!

Ponovno se oživlja značilno sadjarstvo (jabolka, hruške, slive), ki ima tu odlične pogoje za integrirano ali ekološko pridelavo, tradicionalna žganjekuha z znamenitim brkinskim slivovcem prav tako daje pokrajini svojstven pečat. Značilna in zelo raznolika kulinarika (brkinski pršut, krompir v zelnici, slivovi njoki, štruklji, kravji in ovčji sir, med in druge lokalne specialitete) so prava atrakcija za gurmanske sladokusce.

Spodbujanje dopolnilnih kmetijskih dejavnosti s turističnimi in izletniškimi kmetijami (vključno s konji) ter oživljanje lokalne tradicije (domači običaji, pustne šeme, škoromati) so garancija, da vas Brkini z okolico ne pustijo ravnodušne.

Vabimo vas na enodnevni izlet v Brkine!

Predlagani programi izletov:

Enodnevni izlet – Izlet v Brkine 
Enodnevni izlet – Izlet ob reki Reki
Enodnevni izlet – Kulinarična pravljica v Brkinih

Več izletov v Brkine najdete TUKAJ

Izlet v Brkine: Tradicija “škoromatenja”

/0 Comments/in /by

Škoromati so tradicionalna pustna maska Brkinov, katere izvor sega daleč v 14. stoletje. Leta 1340 je namreč mestni svet v Čedadu izrecno prepovedal pojavljanje na ulici v obleki škoromata. Škoromati tako veljajo za najstarejše maske na Slovenskem, po nekaterih virih naj bi se v Brkinih prvič pojavile pred 700 leti. Izlet v Brkine – klikni tukaj >>>

Po razlagi slovenskega etnologa dr. Nika Kureta, naj bi se izraz “scaramatto” v pisnih virih pojavil že leta 1228, ko so Brkini mejili na ozemlje oglejskih patriarhov. Domačini so takrat najprej poznali lik scaramatta, kasneje pa je izraz postal ime za vse maske. Po Kuretovi razlagi naj bi beseda izhaja iz nemške besede “scharwachter” – nočni čuvaj.

Škoromatenje se začenja 26. decembra, ko se fantje zberejo v vaški gostilni, kjer »odprejo račun« na katerega pijejo vse do pusta. Takrat račun pokrijejo s tem kar so dobili na »poberiji«. Na isti večer si razdelijo vloge in začenjajo pripravo na pust.

Poberija se vedno odvija na pustno soboto. Povorka obhodi celotno vas, ta se vije od središča vasi pa do najbolj oddaljenih hiš. Poberini so edine odkrite maske in tudi edini, ki vstopajo v hišo. Domačini tako vedo, koga spustijo v hišo. Darovi so se s časom spremenili. Če so včasih poberini v glavnem dobivali klobase, panceto, ocvirke, vino in druge domače dobrote, danes največkrat dobijo denar. Darove največkrat prejmejo od gospodinje, ki se ji zahvalijo in zaželijo dobro letino in srečo. Tačas se ostali škoromati raztepejo po vasi in zganjajo razne norčije. Škoromati so v času pusta strah in trepet za neporočene punce in otroke. Ti vreščijo in bežijo po vaških cestah Brkinov, za njimi pa se podijo škoromati, ki v spremstvu škopita, poberina, godcev, pepeljuharja, cunjarja, »ta zelen’ga« in drugih ohranjajo bogato ljudsko tradicijo. Škopit s svojimi kleščami ujame izzivajoče otroke ali punce, škoromat z zvonci pa jih namaže s sajami, ki simbolizirajo plodnost. Škoromati v vas prinesejo srečo in veselje, škopit pa s svojo grozljivo podobo odganja temne sile narave.

Zapeljite se na izlet v Brkine in doživite deželo navihanih škoromatov!